Kako motivirati mlade obiskovalce za sodelovalno učenje?

V članku predstavljamo primer dobre prakse medsebojnega učenja pri nastajanju delovnih listov za šole ob stalni razstavi Obrazi Ljubljane v Mestnem muzeju Ljubljana. V projektu imajo tako kustos pedagog kot študenti Pedagoške fakultete v Ljubljani, bodoči učitelji in potencialni muzejski uporabniki, aktivno vlogo učečega.

Izpostavljamo pomembno usmerjevalno mesto muzejskega pedagoga in kustosa, s svežnjem napotkov za pripravo delovnih listov pa želimo muzejsko stroko spodbuditi k revalorizaciji tovrstne oblike aktivnega obiska in učenja v muzejih.

Kako je do projekta prišlo?

Takoj po odprtju prvega dela stalne razstave Obrazi Ljubljane v Mestnem muzeju Ljubljana je bilo jasno, da bo poleg klasičnih vodstev po razstavi potrebno vpeljati tudi aktivnejše oblike interpretacije in motiviranja obiskovalcev, še zlasti pa naše mladine, brez katerih si danes že več ne moremo zamišljati sodobnega učečega muzeja. Prve evalvacije vodenja so pokazale, da so nekatere teme sicer lepo vezane na šolski učni načrt, a so vendarle preobširne. Pri pripravi delovnih listov se je treba zato osredotočati in izdvojiti posamezni stopnji, triadi in kurikulumu primerne vsebine. Projekt predvideva pripravo delovnih listov za vse tri triade osnovne šole in vodeno poizvedovanje za srednješolce, posebno obliko delovnih listov z nastopom, igro vlog in predstavitvijo. ki smo jo uspešno že preskusili ob eni od predhodnih občasnih razstav. Pri pripravi tega gradiva smo želeli pritegniti tudi učitelje in svetovalko za zgodovino na zavodu za šolstvo, a nam to ni uspelo. Pojavila pa se je nova pobuda za sodelovanje s strani Pedagoške fakultete v Ljubljani, da bi študenti Oddelka za prilagojeni pouk imeli neko obliko praktičnega dela v muzeju. Tako smo se dogovorili s profesorico dr. Mojco Vrhovski in njenimi študentkami in študenti, da se razdelijo v 6 skupin in pripravijo delovne liste za učence vseh treh triad osnovne šole s prilagojenim poukom in za učence redne osnovne šole. Študenti pedagoške fakultete imajo v svojih študijskih programih tudi pripravo delovnih listov in drugih oblik aktivnega učenja, zato jim je bila takšna praksa v muzeju zelo dobrodošla.

Potek projekta

Na začetku našega skupnega učenja in druženja smo študentke in študente povabili na predstavitev in ogled naše razstave Obrazi Ljubljane, nato pa smo jih seznanili s specifiko priprave delovnih listov v muzejih, kjer se osredotočamo predvsem na opazovanje, raziskovanje, primerjanje razstavljenih predmetov, zgodb in tematik. Za njih smo pripravili celo vrsto izhodišč in napotkov ter jih seznanili s tehniko sestavljanja učnih listov, s tipologijo vprašanj. To gradivo objavljamo tudi v nadaljevanju pričujočega prispevka in upamo, da bo osvežitev te zvrsti interpretacije v muzejih med pedagogi, pa tudi širše med muzealci, vzpodbudila diskusijo o potrebnosti oz. nepotrebnosti tovrstnega učnega gradiva v muzeju, za marsikoga pa bo morda to pomenilo dopolnjevanje in premislek o dosedanjih izkušnjah.

Študentke in študenti 4. letnika Pedagoške fakultete so se nato razdelili v skupine in glede na dobro poznavanje učnega načrta sami izbrali teme, ki se iz naše razstave vključujejo oziroma dopolnjujejo šolske programe posameznih triletij. Študij in priprava nalog je nato potekala cel mesec med muzejem in fakulteto. Skupine so samostojno z večkratno brezplačno vstopnico prihajale v muzej, vsak teden pa je bila muzejska pedagoginja na razpolago za morebitna vprašanja in izmenjavo znanj.

Zaključna faza projekta je pomenila vrednotenje skupnega dela. Vse skupine sodelujočih so predstavile svoje izdelke na skupni predstavitvi, nato pa je sledilo še akcijsko vrednotenje. Evalvacija med študenti PF je pokazala, da bo treba prihodnjič posvetiti praktični pripravi več časa, a je zelo dobrodošla in bi bilo podobna sodelovanja načrtovati prej. Nekateri so videli v tem inovativno delo na terenu. K sodelovanju smo pri tej fazi povabili še enega partnerja Osnovno šolo Frana Levca. Skupaj z učenci vseh treh triletij, z učiteljicami te šole, študenti in z mentorji smo preskusili, kako nastali delovni listi v praksi delujejo, kaj bi bilo potrebno spremeniti, dodati, odvzeti. Na osnovi evalvacije prisotnih učiteljev šole s prilagojenim poukom je povsem jasno, da bo treba izdelke študentov bolje povezati z razstavo, s posameznimi izbranimi eksponati in s temami. Nadgraditi bo potrebno tudi navodila za dostop do opazovanih predmetov na razstavi, izboljšati pestrost vprašanj, izgled in uporabo ilustrativnega gradiva. Učenci bodo tako samostojneje pristopali, opazovali, primerjali, risali, izpolnjevali in spoznali, zakaj vse to počenjajo.

Najboljše dosežke študentk in študentov smo tudi nagradili in se z bodočimi učitelji dogovorili, da bomo njihove najboljše izdelke uporabili z njihovim dovoljenjem in navedbo avtorstva.

V nadaljevanju predstavljamo sveženj izhodišč, bolje, priporočil in napotkov za kakovostno pripravo delovnih listov. V premislek smo jih zbrali iz lastne muzejske prakse, pri tem pa so nam bile kajpak dobrodošle izkušnje muzejskih pedagogov praktikov, objavljene v strokovni literaturi (Durbin, 1994, str, 279-.285 ). Gre za spoznanja, ki temeljijo na svežih in že preskušenih kategorijah izkustvenega učenja, poznavanja učnih stilov in inteligenc, VAK modela komunikacije in drugih teorij.

Kako pripraviti muzejske delovne liste?

V strokovni mednarodni muzejski javnosti ni enotnega mnenja glede uporabe delovnih listov, zvezkov, kartonov in podobnega razlagalnega gradiva. Nekateri menijo, da se mladi obiskovalec preveč osredotoča na njihovo izpolnjevanje kot na kar koli bolj produktivnega. Obiskovalčevo doživljanje razstavljenega je omejeno. Kljub temu delovni listi po mnenju drugih ostajajo ena izmed številnih metod interpretiranja (razlaganja) kulturne dediščine zbrane v muzejih ne samo za šolsko mladino, temveč vse pogosteje tudi za aktiviranje odraslih obiskovalcev. Dobro oblikovani in vodljivi delovni listi lahko veliko pripomorejo h kakovostnejšemu obisku muzeja. Ker si jih veliko učiteljev želi uporabljati, se zdi smiselno, da jim posvetimo vso pozornost in jih naredimo čim bolj učinkovite, koristne in privlačne.

Značilnosti dobrih delovnih listov

  • Učni listi naj bodo sestavljeni tako, da se otroci lahko razporedijo po celem razstavnem prostoru. Izognimo se frustraciji, da nekaj niso mogli videti.
  • Povsem jasno mora biti, kje lahko mladi obiskovalci dobijo odgovor. Navedemo prostor, temo, vitrino, pano, napišemo ali narišemo jasna navodila, kje in kdaj se morajo otroci pomakniti na drugo lokacijo, pred naslednji eksponat.
  • Preverimo, ali je ustrezna izraba časa za izpolnitev nalog.
  • Navedemo, v kakšni obliki pričakujemo odgovor ali celo prikažemo primer. Za neizkušene in mlajše označimo kvadratek za risanje ali črte iz pikic za pisne odgovore, za vprašanja z več odgovori so priporočljivi oštevilčeni prostorčki ali črte.
  • Ne pozabimo na ustrezno velikost in obliko črk.
  • Stremimo k preglednemu in privlačnemu izgledu.
  • Izberemo dobre in uporabne slikovne in pisne vire. Izogibamo se zapolnjevanju praznega prostora z ilustracijami in z risbami zgolj za dekorativne namene.
  • Navodila za reševanje nalog naj bodo jasna in jedrnata. Pazimo na nivo razumljivosti besedišča. Priporočajo se kratki stavki. Upoštevajmo, da lahko težave z novim okoljem, načinom dejavnosti in splošnim razburjenjem zmanjšajo otrokove bralne sposobnosti.
  • Priporočljiva je razlaga pojmov in težjih besed.

Dobro sestavljen delovni list ali zvezek naj bo raznolik v vsebini in tudi obliki. Naj vključuje čim več spretnosti:

  • Vztrajajmo pri pestrosti različnih učnih oblik in metod dela (verbalno-tekstualna, ilustrativno-demonstrativna metoda …).
  • Priporočljive so besedne igre in vaje: križanke, iskanje besed, spajanje parov, dopolnjevanje stavkov in risb, podčrtavanje, razporejanje ali označevanje podobnosti in različnosti dopolnjevanje stavkov in risb.
  • Vključujemo risanje, ki je primerno za vse starosti. Vzpodbudimo obiskovalca, da predmet zapiše z risbo, da spozna njegovo sestavo, delovanje predmeta, ali pa ga upodobi zaradi njegovih umetniških, estetskih kvalitet. S tem sprožimo njegovo potrebo po lepem, dekorativnem, po igri barv in oblik.
  • Uporabimo matematiko in geometrijo. Merjenje, ocenjevanje in računanje površin in volumna pri opisu stavb in notranjščin je dober primer skupinskega dela. Primer: “Kako daleč je hodila služkinja, da je priskrbela toplo vodo?” ali “Koliko veder vode je bilo potrebno, da se napolni čeber za kopanje?”
  • Omogočimo sprotno in končno preverjanje znanja (na primer skriti odgovori)
  • Predvidimo naloge za delo v šoli in doma (ponavljanje, utrjevanje);

Tehnike in tipologija nalog/vprašanj

Značilnosti dobrih nalog/vprašanj:

  • Usmerjajo pozornost k muzejskemu predmetu in ne k branju podnapisa. Muzejski predmet ima potencialno moč, da nam lahko ob pomoči primernih vprašanj sporoča informacije o družbenem okolju, ki ga je naredilo, uporabljalo in ga ohranilo. Poudarek naj bo torej na opazovanju, ne na branju!
  • Izogibajmo se vprašanj, ki zahtevajo predhodno znanje in ki nimajo nič skupnega z opazovanjem. Na primer: “Kdo je načrtoval zgradbo NUK?” Taka vprašanja raje postavljamo v šoli.
  • Vprašanja ne smejo biti dvoumna.
  • V stavku naj bo samo eno vprašanje. Pričnimo vprašanje z glagolom v velelni obliki, ker na ta način spodbujamo obiskovalca k zahtevani akciji. Na primer: “Naštej razlike med X in Y” je bolje kot pa “Kakšne so razlike med X in Y?” Primerni velelniki bi bili še: nariši, razloži, oceni, pogovori se.
  • Upoštevajmo različnost vprašanj. Sprašujemo lahko po enostavnih dejstvih, po mnenjih, ki pa zahtevajo že višjo stopnjo razmisleka. Vprašanja morda zahtevajo predhodno znanje.
  • Priporočajo se vprašanja z nizko in z visoko stopnja razmišljanja, čeprav je na splošno lažje in hitreje postavljati tista z nižjim nivojem. Lahko pa že majhne spremembe v stavku spremenijo nivo . Na primer vprašanje ”Koliko medvedov nastopa v zgodbi”, spremenimo v višji nivo: “Je število medvedov v zgodbi pomembno?”
  • Vprašanja z odgovori DA / NE niso priporočljiva in naj se izboljšajo, da bodo zanimivejša.
  • Vprašanja, ki zahtevajo štetje so uporabna le v primeru, če je ta informacija potrebna za odgovor na naslednje vprašanje.
  • Izogibajmo se vprašanj, ki zahtevajo ugibanje. Naredimo zadevo bolj natančno tako, da mlade obiskovalce povprašamo za oceno ali za mnenje.

Naloge/vprašanja zaprtega tipa

  • Tip dopolnjevanja: »V trdi ali ……………. družini prevladuje ……… stil vzgoje.«
  • Tip kratkih odgovorov: »Kako je bilo ime zadnji županji mesta Ljubljane?« ……………..

Naloge alternativnega tipa:

  • »Predšolska vzgoja poteka kot družinska in kot institucionalna vzgoja. DA / NE«

Naloge izbirnega tipa:

  • »Kako imenujemo obliko zakonske zveze, ki je značilna za današnjo Slovenijo?«
    a) poligamni zakon
    b) formalna monogamija
    c) neformalna monogamija

Naloge urejanja (npr. časovno, po pomembnosti, po zaporedju …):

  • »Po abecednem redu razporedi s številkami od 1 do 3 napisana imena”: …Lana; …Friderik; …Irena

Naloge povezovanja (povezovanje dveh stolpcev podatkov, da ugotovimo njuno medsebojno zvezo):

  • »V levem stolpcu so navedena imena držav, v desnem pa njihova glavna mesta. Na črte zapiši ustrezne črke, da dobiš pravilno rešitev.«
  • Hrvaška ______ Ljubljana
  • Slovenija ______ Atene
  • Grčija ______ Zagreb

Naloge popravljanja ali odkrivanja napak:

  • »Povodni mož je l. 1689 napisal knjigo Slava vojvodine Kranjske.« Naloge pojasnjevanja in interpretiranja (pisnih in slikovnih virov)

Naloge odprtega tipa

  • “Primerjaj … s/z … in razloži, zakaj/od kod …”: krajše, daljše in razširjene esejske naloge (referati, seminarske …)

Avtentične/alternativne naloge:

  • Ustne predstavitve (igra vlog, intervju, diskusija …)
  • Vizualne predstavitve (plakat, zemljevid …)
  • Sodobni načini predstavitve (PP, prosojnica, videoposnetek …)
  • Pisni izdelki (časovni trak, pesem, pismo …)

V strokovni literaturi naletimo na različne razvrstitve nalog / vprašanj. V prispevku objavljamo še tipologijo 4 kognitivnih nivojev, ki sta jo v svojem priročniku Dober vodič predstavili ameriški avtorici Alison L. Grinder and E. Sue McCoy (Alison in McCoy, 1985):

Spominska vprašanja

  • “Koliko …’”, “Kaj je …’”, “Poimenuj …?”, “Kateri …?” Iščemo en sam preprost odgovor, pričakuje se najnižji nivo razmisleka, zahteva se dejstva, precizen odziv, opis poprej pridobljenega znanja ali opazovanja. Odgovor je lahko z eno besedo.

Konvergentna vprašanja

  • “Kaj … dela?”, “V čem je to … podobno onemu?”, “V čem se … in … razlikujeta?” Iščemo najbolj primeren ali najboljši odgovor. Osredotočamo se na posebnosti in na tisto, kar je že znano in sprejeto. Pričakujejo se razlage, primerjave, sorodnosti in različnosti, medsebojne povezave. Višji nivo razmišljanja kot pri spominskih vprašanjih.

Divergentna vprašanja

  • “Kaj, če …?”, “(Na) Koliko načinov …”, Predstavljaj si, da …” Dopuščajo več kot en možen pravilen odgovor. Zahtevajo domišljijsko razmišljanje, postavljanje hipotez (domnevanje) in uporabo znanja za rešitev problema. Presojanje in rekonstrukcija sta potrebni.

Arbitrarna in vrednostna vprašanja

  • “Kaj misliš o …”,”Se strinjaš, da …?”,”Kako bi se odzval na …?”.”Kateri misliš, da … in zakaj?”Omogočajo osebne in morda unikatne odgovore. Pričakuje se izbiranje, vrednotenje, izražanje mnenja in vrednot. Potrebno je izpolniti kriterije in razviti vrednostne standarde. To je najširši tip vprašanj, ki zahteva najvišjo stopnjo razmisleka.

Razvijanje občutka celote ali zakaj zbiramo znanje?

  • Jasno predstavimo razloge in potrebe zakaj zbiramo določene informacije, zakaj potrebujemo to novo znanje in kako ga bomo uporabili!
  • Odgovore strnemo v celoto, kajti obstaja nevarnost, da imajo otroci po izpolnitvi delovnih listov samo nepovezana dejstva in ideje!
  • Delovni listi so kot neka vrsta vodeno zapisovanje. Končni cilj je, da učenci ustvarjajo lastna vprašanja in metode zapisovanja in s tem razvijajo željo po lastni aktivnosti, po (samo)izobraževanju.

Primeri motivacije:

  • Raziskujemo, da bi naredili natančen model mlina, da bi deloval.
  • Ugotavljamo, kakšen človek je živel v tej sobi, kaj je delal v tem prostoru.
  • Ugotavljamo, ali je TV igra o srednjeveškem življenju bila točna.
  • Iščemo slabe in dobre strani arheološkega raziskovanja.

Kurikularni kontekst

Pri načrtovanju delovnih listov za šolsko mladino je potrebno, da:

  • poznamo učne načrte za posamezne stopnje izobraževanja;
  • proučimo, kje se muzejske vsebine srečujejo s šolskimi, kje se dopolnjujejo in kje poglabljajo;
  • težimo k medpredmetnim povezavam (interdisciplinarnost);
  • spodbujamo sodelovanje med učiteljem in muzejskim pedagogom pred in po obisku muzeja, da bi izmenjala poznavanje in podajanje učne snovi na eni strani ter muzejske zbirke na drugi,.

Uporabljena literatura:

  • Durbin, Gail, Improving worksheets, The Educational Role of the Museum, (ur.Eilean Hooper Greenhill, Routledge), London in New York 1994, str. 279-.285.
  • Grinder, Alison L. in McCoy, E. Sue, The Good Guide: A Sourcebook for Interpreters, Docents and Tour Guides, Arizona 1985, str. 72-75.

Projekt smo vodili in izvajali:

  • Mag. Borut Rovšnik, pedagoški programi in raziskovanje občinstva, Mestni muzej Ljubljana
  • Vesna Lotrič, pedagoginja in prof.zgodovine, Mestni muzej Ljubljana
  • dr. Mojca Vrhovski Mohorič, asistentka na oddelku za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Ljubljana, 2007

zapisal Borut Rovšnik, vodja pedagoških in evalvacijskih programov, MGML Mestni muzej Ljubljana

comments powered by Disqus