Kako izmeriti prepoznavnost in dostopnost kulturnih ustanov? V Ljubljani smo leta 2011 med prebivalci in obiskovalci mesta naredili trženjsko raziskavo prepozavnosti petih muzejev in galerij. Sodelovali so: Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO), Mednarodni grafični likovni center (MGLC), Mestni muzej Ljubljana (MMLj), Narodni muzej Slovenije (NMS) in Slovenski etnografski muzej) SEM.

Lahko že predhodni pogovor z obiskovalci o zasnovi razstave ali ocena zadovoljstva obiskovalcev po obisku pripomoreta k izboljšanju dostopnosti in udeležbi? Pritrdilen odgovor argumentiramo v prispevku. Kako povezati cilje razstave z zanimanji obiskovalcev?

Slovenske dediščinske organizacije in ustanove so po letu 2015 pričele s pobudo prepoznavanja dostopnosti in s tem povezanih potreb starejših. V okviru programa Sekcije za izobraževanje in komunikacijo pri Skupnosti muzejev Slovenije (SMS) so leta 2017 zastavile raziskavo o dostopnosti za starejše obiskovalke in obiskovalce.

V članku predstavljamo primer dobre prakse medsebojnega učenja pri nastajanju delovnih listov za šole ob stalni razstavi Obrazi Ljubljane v Mestnem muzeju Ljubljana. V projektu imajo tako kustos pedagog kot študenti Pedagoške fakultete v Ljubljani, bodoči učitelji in potencialni muzejski uporabniki, aktivno vlogo učečega.

Kako si že dobro desetletje v MGML Mestnem muzeju Ljubljana prizadevamo za boljšo dostopnost in vključevanje oseb s posebnimi potrebami, si preberite v nadaljevanju. Danes se tako v sociologiji, psihologiji, pedagogiki in drugih strokah, ki se ukvarjajo socialnim vidikom človeka, še posebej pa s skupinami odrinjenimi na rob, poudarja pomen socialne vključitve (angl.

Vstopamo v sodelovalno ali s tujko participativno družbo, na to nas opozarjajo pozivi in zahteve demokratičnih sil v družbi. Kako pa so lahko muzeji in galerije poligoni za uresničevanje aktivne so-udeležbe državljanov, si poglejte v nadaljevanju.

Muzej Krakova je častitljiva ustanova kulturne dediščine. Kako je eden najstarejših in tradicionalnih muzejev na Poljskem danes postal državljanjski forum, družbeno odgovorna ustanova, ki se osredotoča na urbano okolje in usmerja v delovanje za javnost, si lahko preberete v nadaljevanju.

Zakaj ljudje prihajajo v muzeje, kaj tam počnejo in kaj odnesejo s seboj? Odgovore na ta vprašanja posredujeta John H. Falk in Lynn D. Dierking, raziskovalca z Oregon State University v ZDA, ki sta na osnovi pogovorov z več tisoč obiskovalci v ZDA in drugod po svetu, zasnovala kontekstni model učenja in ga poimenovala “The Museum Experience” ali “muzejsko doživetje”.