Muzej Krakova posveča 120. jubilej prebivalcem mesta

Muzej Krakova je častitljiva ustanova kulturne dediščine. Kako je eden najstarejših in tradicionalnih muzejev na Poljskem danes postal državljanjski forum, družbeno odgovorna ustanova, ki se osredotoča na urbano okolje in usmerja v delovanje za javnost, si lahko preberete v nadaljevanju.

Struktura muzeja

Vseh 20 oddelkov Muzeja Krakova se nahaja “in situ”, lokalni prebivalci se aktivno vključujejo v programe in razpravljajo o problemih mesta. Vsak oddelek je del identitete danes tričetrt miljonskega mesta, ki se otepa prekomernega turizma, nekoč pa je bila cvetoče poljska prestolnica in sedež ene najstarejših srednjeevropskih univerz.

Muzej prisluhne prebivalcem mesta

Pred 120. leti, točno 31. maja leta 1899, je Svet prestolnega kraljevskega mesta Krakova ustanovil Zgodovinski muzej mesta Krakova (Muzeum Historyczne Miasta Krakowa) in od takrat muzej nastavlja ušesa prebivalcem mesta ob Visli in o njih pripoveduje. Ob tem visokem jubileju je Muzej Krakova pripravil bogat program dogodkov in dejavnosti, povezuje pa jih en sam cilj: zazreti se v globino duše današnjih Krakovčanov. »Vsak si bo lahko postavil vprašanje, ali se identificira z mestom, ga sooblikuje, ali prevzema odgovornost zanj« je v najavi jubileja zapisal direktor mestnega muzeja Michał Niezabitowski. Muzej bo skupaj s prebivalci iskal odgovore na vprašanja, kdo so današnji meščani, kaj pomeni biti Krakovčan, kje in na kašen način ljudje v velikem mestu iščejo svojo identiteto in kaj imajo radi in česa ne.

Muzej kot državljanjski forum

Sodobni, odprti in dostopni mestni muzeji, »vse bolj pogosto in v širšem kontekstu prezentirajo fenomen kulturne dediščine, njihove razstave pa se osredotočajo na elementih sodobnega mesta. So neke vrste državljanski forum, nastavljajo ogledalo in spodbujajo k refleksiji o zapuščini mesta pa tudi o današnjem večplastnem mestnem prostoru« beremo v programu dogodkov, potekajočih skozi vse leto.

Projekt Ogledalo

Ena od rdečih niti praznovanja je projekt Ogledalo. Gre za vsakdanji predmet s simbolnim pomenom, ki ga nastavljajo pripovedovalcem življenjskih zgodb na mestnih ulicah. Ponazarja pogled v človekovo notranjost in iskanje identitete. Ogledala je mogoče spremljati tudi na You Tubu, avtorji koncepta pa upajo, da bodo ogledala prikazala obraze današnjega Krakova.

“Jaz sem Krakov” je bilo geslo jubileja, spodbujal pa naj bi, kot je bilo že rečeno, postavljanje vprašanj o mestni identiteti. Pod tem geslom so zasnovali še dva projekta. V spotki (slov. srečki), v potujočem šotoru so se od spomladi do jeseni v raznih mestnih četrtih odvijale ustvarjalne dejavnosti s ciljem krepiti občutek pripadnosti lokalne skupnosti. Potujoči šotor namiguje na sodobne migracije na območju krakovske regije. Eden od ključnih elementov praznovanja je projekt PreMeščanje (PrzeMieszczanie). Med cilje projekta so ustvarjalci uvrstili prikaz Krakova v zgodovinskem in sodobnem kontekstu dinamičnih sprememb. V soočenju z današnjimi hitrimi preobrazbami muzej poskuša odgovoriti na vprašanja, kdo je bil nekdanji in kdo je pravzaprav sodobni meščan in kdo sodobni prebivalec Krakova. Oblikovanje mestne družbe in spremembe v tkivu mesta, ki ima tako bogato zgodovino, je tema, ki je ni mogoče strpati v eno samo razstavo na enem mestu. Zato so se kustosi muzeja v duhu sodobne participacije in predstavljanja dogodkov na licu mesta odločili za pet muzejev in situ na petih mestnih lokacijah.

Mestni muzej na licu mesta

Pod naslovom Kazimierzanin so v Stari sinagogi nekdanjega židovskega Kazimierza na ogled umetniške fotografije, nekakšne lepljenke, na katerih je umetnik v motiv iz druge svetovne vojne »vlepil« sodobne prebivalce in obiskovalce mesta in s tem vzpostavil dialog med nekoč in danes. Vojna je nepovratno spremenila družbeno strukturo te krakovske četrti. Več stoletna dediščina krakovskih Judov je postopoma propadala, v 90. letih 20. stoletja pa je Kazimierz opazno oživel predvsem zaradi razvoja turizma. Kako se v vsem tem znajde sodobni stanovalec Krakova? Kdo je in od kod prihaja? Razstava ne daje končnih odgovorov na ta vprašanja, zato pa daje zanimivo podobo sodobnih prebivalcev te mestne četrti oddaljene le nekaj sto metrov od starega mestnega jedra.

V četrti Podgorje v muzeju, ki je na pobudo lokalnih prebivalcev nastal in bil leta 2017 odprt ob pomoči evropskih sredstev, je bila na ogled razstava Podgorjanec. Gre za soočenje nekdanje podobe krakovskega delavca v tovarni na prelomu 19. in 20. stoletja s podobo sodobnega, marsikdaj prekarnega delavca, zaposlenega v eni od številnih krakovskih globalnih korporacij. Ta primerjava nam osvetljuje skupine, ki ustvarjajo osnove ekonomskega obstoja mesta.

V naslednjem oddelku muzeja na razstavi Meščan se soočamo z analizo mita o krakovskem meščanstvu in polemiziranjem z obstoječimi stereotipi. Prisili nas, da se vprašamo o sodobnih stanovalcih Krakova. Ali se skriva med njimi samozadovoljni licemernež? Ali so meščani v klasičnem pomenu besede konservativna skupina, zagledana v zgodovino in hrepeneča po preteklosti?

Na drugem koncu mesta je v petdesetih letih nastal socialistični »kombinat« Nova huta (Nova železarna) ob njem pa istoimensko naselje za več kot 10.000 delavcev. V nekdanjem kinu, spremenjenim v muzej, je postavljena razstava Prebivalec Nove hute, ki pripoveduje o današnjem stanovalcu te postindustrijske četrti Krakova. Poudarek je na predstavitvi težkih let politične transformacije.

Mesto. Muzej. Prebivalci.

Med prireditvami je treba omeniti še dve konferenci. Na prvi z naslovom Mesto. Muzej. Prebivalci. bodo poskusili strokovnjaki in raziskovalci povzeti potek projekta PreMeščanje in ga dopolniti s svojimi prispevki, saj je to priložnost za predstavitev mnenj o raznolikih dinamičnih spremembah sodobnega Krakova, ki vplivajo na stanovalce, na meščane. Spraševali se bodo o povezavah mestnega muzeja s stanovalci mesta. Na kak način se odvija dialog? Kakšno podobo v zavesti prebivalcev ima MK, ki že obstaja 120 let? To bo priložnost, da se v širšem kontekstu razvije debata o podobi mestnih muzejev v očeh stanovalcev mest in o medsebojni komunikaciji.

Muzej v mestu. Mesto v muzeju.

Na drugi konferenci, če smo na natančni, v ciklu konferenc z mednarodno udeležbo in pod skupnim naslovom Muzej v mestu. Mesto v muzeju, so svoje izkušnje in dosežke predstavili direktorji domačih in tujih mestnih muzejev. Cikel 11 predavanj se je pričel spomladi 2019 in zakljućil v januarju 2020. V Krakovu so predavali direktorji iz nekaterih zahodno evropskih mestnih muzejev, ki so pred nedavnim uspešno fizično obnovili svoje objekte ali pa konceptualno prenovili in posodobili specifično poslanstvo urbane ustnove. Mestni muzej iz Frankfurta na Maini je predstavil temo angažiranja in sodelovanja z okoljem in občinstvom, Muzej Helsinkov je prikazal, kako je nov koncept muzeja predramil muzealce, muzej iz Antwerpna načine, kako vplivati na ustvarjanje novega muzeja v spreminjajočem se mestu, Rotterdam pa kako mestni muzej povezuje ljudi. Od poljskih mestnih muzejev so se predstavili Gdynia (Mesto in prebivalci v središču zanimanja. Stalna razstava in drugi participativni projekti), Varšava (»Varšavsko« v Muzeju Varšave), Žory, mesto na jugu Poljske (Od muzejske sobe do registriranega muzeja, med regijo in eksotiko), in Gdansk (Poslanstva muzejev in spremembe v upravljanju M. Gdanska).

Vir: informativno gradivo Muzeja Krakova